Kurkuma

Kurkumi so v zadnjih letih začeli pripisovati toliko blagodejnih učinkov, da jo je marsikdo oklical za čudežno začimbo. Vsekakor je zdrav dodatek jedem. Toda ali res tudi primore k bolj zdravemu srcu in ožilju ter celo pomaga preprečevati pojav demence? Kaj je resnica o njenem antioksidativnem in protivnetnem delovanju?

Kurkuma je začimba oziroma začimbni prašek rumene barve, ki ga pridobivajo iz korenine ingverju sorodne rastline Curcuma longa.  Je vsakodnevno uporabljena začimba na Daljnem vzhodu, kjer je njen dom.

Po okusu je kurkuma blago pikantna, malce grenka, jedka, kot nekakšna mešanica ingverja in pomaranče. Vsebuje mangan, železo, vitamin B6, veliko vlaknin in tudi kalija. Kot rečeno, v tradicionalni indijski in tudi kitajski medicini so jo sprva uporabljali predvsem za zdravilo proti vnetju. Rumeno oranžno barvilo v kurkumi se imenuje kurkumin – in prav to naj bi bilo njena glavna zdravilna učinkovina.

Po tradicionalni vzhodni medicini so zdravilni učinki kurkume med drugim čiščenje krvi in prebavil, pomaga pri težavah z jetri in žolčnikom in pri hepatitisu. Kurkuma vsebuje snov imenovano kurkumin, ki deluje kot stimulant za jetra in žolčnik pri izločanju žolce, bilirubina in pa holesterola. Z leti se izločanje teh snovi pri človeku zmanjša, kar posledično zmanjša tudi absorpcijo hranil, ki so topna v maščobah. Kurkuma tudi ščiti jetra proti strupom in kemikalijami, je učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa, izboljšuje izločanje zaščitnih snovi v želodcu, ki ščitijo želodčno steno.

Pri kurkumi je bilo najbolj raziskano njeno protivnetno delovanje, kjer so se tudi pokazali najboljši rezultati, pravi prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. "To pomeni, da bi bilo lahko uživanje kurkume v pomoč ljudem s kakšno osteoartrozo, artritisom … Torej z vnetnimi obolenji. Pa ne le sklepov, temveč tudi denimo črevesja." To so bolezni, kot so sindrom razdražljivega črevesja, Crohnova bolezen … Kurkuma je v raziskavah pomagala tudi pri kožnih vnetnih boleznih.

Snov, ki ima v kurkumi take učinke, je kurkumin, ki deluje tudi antioksidativno. "Ima fenolno strukturo. Vendar bi bilo lahko antioksidativno delovanje povezano tudi s protivnetnim. Ali pa delno povezano. Pri vnetnem procesu namreč prav tako nastajajo prosti radikali. In morda kurkumin te lovi po tej poti. Vendar raziskave kažejo, da najverjetneje vseeno to ni edina pot, po kateri lahko zavre vnetja."

Priporoča se, da se v prehrani kurkumo uporablja skupaj s črnim poprom. Ta naj bi namreč povečal prehod nespremenjenega kurkumina v kri.

Kaj pa vpliv na srce in možgane?

Narejene so bile tudi študije, ali lahko kurkumin pozitivno vpliva na srce in možgane. Arteroskleroza je pravzaprav vnetna bolezen. Zaradi vnetja žilne stene ta postane neelastična in se začnejo na njej tvoriti krvni strdki, ki se potem lahko odtrgajo in nastane srčna kap. Narejene so bile tudi študije, ali lahko kurkuma pomaga preprečevati demenco, vendar jih je relativno malo

Kaj pomeni protivnetno in antioksidativno?

Protivnetno pomeni, da zavira vnetje. To je proces, ki ga bele krvne celice v telesu izvajajo kot obrambo. In v tem smislu je ta vpliv dober in zaželen.

Kaj pomeni, da je neka snov antioksidant? V najširšem pomenu, da preprečuje v telesu poškodbo zaradi nekontroliranih oksidativnih procesov. Bolj konkretno pa, da lovi proste radikale, ki povzročajo oksidativne poškodbe v telesu. Oziroma je lahko snov antioksidantna tudi, ker preprečuje nastajanje teh radikalov ali ker okrepi naše lastne mehanizme, ki jih lovijo. Kurkuma je antioksidantna, ker lovi proste radikale, ki povzročajo poškodbe.

Kurkuma je torej predmet znanstvenih raziskav po vsem svetu, za kar obstaja dober razlog. Učinkovina v tej rastlini je oranžen pigment kurkumin in prav ta je zaslužen za zdravilnost kurkume. Kurkumo bi morali vključiti v dnevno prehrano iz številnih razlogov. Zelo pogosto lahko preberemo, da kurkuma deluje proti raku in da se uporablja tudi pri zdravljenju alzheimerjeve bolezni. Izsledki več raziskav so obetavni, vendar znanstveniki teh trditev niso potrdili z gotovostjo. Neovrgljivo dokazano pa je protivnetno, protibakterijsko in antioksidativno delovanje. Glavna vprašanja so, kako kurkumo uporabljamo, kolikšen odmerek je učinkovit in kdo je ne bi smel uživati.

Zdravilni učinki kurkume so vedno bolj raziskovani

Trenutne raziskave dokazujejo, da zato, ker je močan antioksidant, varuje črevesje pred prostimi radikali, ki poškodujejo celice DNK. Kurkumin je tista sestavina, ki lahko ustavi te spremenjene celice in jih uniči ter tako prepreči, da bi se širile po telesu. Medtem ko strokovnjaki zatrjujejo, da naj bi zaviral rast rakavih celic pri raku na dojkah, pa še potekajo raziskave glede vpliva na Alzheimerjevo bolezen, na Kitajskem pa trdijo, da zdravi virusni hepatitis.

Kurkuma vsebuje aktivno snov imenovano kurkumin, ki je znana po tem, da stimulira jetra in žolčnik pri izločanju žolča, bilirubina in holesterola. Prav zato poskrbi, da so jetra zaščitena pred strupi, ki jih vsakodnevno vnašamo v telo. Eterično olje kurkume topi žolčne kamne, indijska medicina in lepotna industrija pa jo že tisočletja uporabljata tako za zdravljenje rakavih obolenje in različne vrste luskavice. Ženske jo rade uporabljajo za odstranjevanje odvečnih dlak in za lepo kožo.

Ker deluje antiseptično in antibakterijsko jo ajurvedski zdravniki uporabljajo za dezinfekcijo ran in opeklin, ker pa tudi pospešuje prebavo in uravnava presnovo, je priljubljena pri ženskah, ki si želijo izgubiti nekaj kilogramov. Zaradi svojega blažilnega učinka pa je zelo uspešna tudi pri zdravljenju želodčnih težav, saj preprečuje nastajanje čirov.

V raziskavah uporabljene količine, ki so pokazale nekatere učinkovite terapevtske lastnosti kurkume, so precej večje od tistih, ki jih uporabljamo v prehrani. Znanstveniki so namreč uporabljali izvleček kurkume, tj. čisti kurkumin, in to v odmerkih od 1 do 5 gramov na dan. Tolikšen odmerek kurkumina je zelo težko vnesti v organizem z uživanjem kurkume v prahu, saj delež kurkumina v prahu kurkume v povprečju znaša 2–3 odstotke.Običajna priporočena dnevna količina kurkume v prahu pa je okoli 5 gramov (1–1/2 čajne žličke).

Če bi zaužili eno žličko kurkume na dan, bi tako v svoje telo vnesli v povprečju 0,125 grama kurkumina. Kurkuma je torej vsekakor priporočljiva v prehrani in treba se je držati priporočene količine, vendar je tolikšen odmerek preventiven, ne pa terapevtski. Ob morebitnem posebnem zdravstvenem stanju ali bolezni se je vsekakor treba posvetovati z zdravnikom, saj utegne imeti dolgotrajno uživanje velikih odmerkov kurkumina negativne učinke. Če uporabljamo kurkumin kot prehransko dopolnilo, priporočeni dnevni odmerek znaša 1,2–1,8 grama.

Priporočena dnevna količina se nanaša na odrasle. Če kurkumo vključite v prehrano svojih malčkov, odmerek zmanjšajte za polovico.

Kurkumin je topen v maščobah, zato je dobro kurkumo uporabljati skupaj z nekaterimi vrstami olja, na primer oljčnim ali kokosovim. Tako bo absorpcija, tj. izkoristek kurkumina, znatno boljša.

Kljub vsem koristim kurkume je v nekaterih okoliščinah ne bi smeli uporabljati. V skupini oseb, ki ne smejo uživati kurkume, so sladkorni bolniki, ki jemljejo zdravila za uravnavanje krvnega sladkorja, osebe, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, nosečnice, doječe matere in osebe z žolčnimi kamni.

Kurkumin je tudi E100

Kurkumin je zaradi močne rumene barve tudi prehransko barvilo. "E100 je njegova šifra. Tako da, če so recimo bomboni obarvani z barvilom E100, so obarvani s kurkuminom. Ne pomeni namreč, da je vsaka hrana, ki vsebuje E, kar škodljiva." Kurkumin ni škodljivo barvilo.